Preverjanje identitete kot rešilna bilka družbenih omrežij

Družbena omrežja se v zadnjem času spopadajo z vse hujšimi očitki. V prvi vrsti so tarča kritik varnost, zasebnost in verodostojnost, iskanje rešitev pa se vleče že nekaj let. Kot ena glavnih rešitev se ponuja ideja, da bi bilo za odprtje računa na družbenih omrežjih zahtevano preverjanje identitete. Pred kratkim je bil predlog ponovno v soju žarometov, ko je britanska influencerka Katie Price sprožila peticijo. Podpisniki od britanskega parlamenta zahtevajo, da preverjanje identitete vključijo v zakonodajo. Njihovo število je zelo hitro preseglo 100 tisoč, kot jih je zahtevanih za parlamentarno obravnavo.

Prvi koraki k izboljšanju varnosti in zasebnosti

Družbena omrežja preverjanje identitete kot pogoj za vpis na platforme jemljejo vse bolj resno. Facebook je prve korake storil po predsedniških volitvah leta 2016 v ZDA. Ruski hekerji so namreč s kopico lažnih računov nagovarjali ameriške državljane, zato je pogoj za politično oglaševanje v ZDA od takrat dalje elektronski naslov, ki izvira iz ZDA. Kasneje so pri facebooku zagnali tudi preverjanje računov strani z največ sledilci, kmalu zatem pa so bili na vrsti tudi največji osebni računi. Podobno kampanjo so zagnali tudi na Instagramu. Vseeno je facebook daleč zadaj za twitterjem, ki se je težave lotil konkretneje.

Podobne zahteve je izrazila tudi Price-ova, vendar po njenem mnenju največ škode na družbenih omrežjih povzročijo sleherniki. Ti si račune ustvarijo izključno z namenom žaljenja in škodovanja drugim, medtem ko se je facebook lotil računov velikih subjektov ali ljudi, ki so jih kot težavne identificirale facebookove ekipe in ne posamezne žrtve zlorabe.

V primeru, da bi bilo že samo za sodelovanje na družbenih omrežjih zahtevano preverjanje identifikacije, bi bilo zlorab manj. Vsako žaljenje in goljufanje bi bilo tako sledljivo in bi imelo tudi pravne posledice v realnem svetu. Pri facebooku bi bili verjetno v trenutni situaciji kaj takega celo pripravljeni storiti, vendar se poraja vprašanje, če je platforma sploh sposobna zagotoviti preverjanje identifikacije vseh svojih skoraj tri milijarde uporabnikov. Poleg tega bi tovrstno preverjanje facebook verjetno stalo zajeten kos njihovih uporabnikov, česar pa si seveda ne želijo. Zato ni presenetljivo, da se pri facebooku tako odločno branijo takega posega, pa naj bo izvedljiv ali ne.

Je preverjanje identitete sploh učinkovito?

Na drugi strani tudi ne gre z gotovostjo pričakovati, da se bo zloraba potem zares prenehala. “Pri mnogih odraslih trolih zaznavamo visoko samozavest, sadizem in mazohizem – veliko je trolov, ki sploh ne želijo skrivati ​​svoje identitete,” je na primer lani oktobra izpostavila avstralska komisarka za e-varnost Julie Inman-Grant. Povezovanje identitete na spletu in zunaj njega lahko privede tudi do zaskrbljujočih pomislekov glede svobode govora in osebne zaščite. Lahko bi se tudi povečalo število kriminalnih dejanj izven spletnega okolja, ali pa bi premalo zavarovane podatke začele izkoriščati aktivistične skupine in politične kampanje.

Kljub pomislekom pa je nekaj potrebno storiti – in pravzaprav so bili takšni premisleki del nedavnih razprav Twitterja o spremembah postopka preverjanja računa, preden so se odločili za svoje nove predpise. Zelo dobrodošlo je, da se o teh tematikah pogosto in veliko govori in morda bo ravno najnovejši primer iz Anglije botroval pomembnim spremembam.